Sprememba glede obveznosti izvedbe javnega projektnega natečaja, ki je stopila v veljavo z novim Zakonom o javnem naročanju jeseni 2015, je v lanskem in letošnjem letu začela kazati prve rezultate. Pri spremembi je ključno vlogo odigrala prav Mreža za prostor in sodelovanje med nevladnimi organizacijami, ki ga omogoča.
Na spletni strani Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije so objavljeni aktualni javni projektni natečaji, prav tako pa je razviden tudi arhiv zaključenih natečajev od leta 2002. Iz tega je razvidno, da so natečaji, po tem ko so bili precej množični predvsem v letih 2006-2010 (med 10 in 17 natečajev letno), zaradi nenaklonjene zakonske ureditve do leta 2015 padli na nič. To je bila posledica neustrezne ureditve Zakona o graditvi objektov in Zakona o javnem naročanju. 43. člen veljavnega Zakona o graditvi objektov namreč določa, da je v nekaterih primerih potrebno izvesti natečaj, kar podrobneje uredi minister s pravilnikom. Pravilnik o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov tako določa, kako se mora izvesti javni natečaj, kadar je obvezen. Same obveznosti natečaja pa ne določa Zakon o graditvi objektov, pač pa Zakon o javnem naročanju.
Ob pripravi zadnje spremembe tega zakona v letu 2015 (ZJN-3) je Mreža za prostor predlagala in v sodelovanju s strokovnimi društvi in združenji ter Ministrstvom za okolje in prostor tudi dosegla boljšo ureditev v korist pogostejšemu izvajanju javnih natečajev. Do tedaj je namreč zakon določal kot edini kriterij vrednost nad 134.000 €, kar je vodilo do umetnega razdeljevanja procesa projektiranja in graditve na vrednosti manjše od mejne vrednosti. Mreža za prostor je zato predlagala, da se kot kriterij uporabi vrednost celotne investicije. Projektni natečaji so tako sedaj predvideni za javna naročila objektov v javni rabi, če njihova ocenjena investicijska vrednost presega 2.500.000 evrov. V kolikor gre za projektiranje objektov za šport in rekreacijo, pa je ta meja 500.000 evrov. Prav tako se projektni natečaj uporablja za pripravo strokovnih podlag za potrebe prostorskega načrtovanja, kadar površina načrtovane prostorske ureditve presega 5 hektarjev ali če tako določa sam prostorski akt (100. člen). ZJN-3 je začel veljati s 1.4.2016 in spodbudil ponoven razmah javnih natečajev. Tako jih je bilo do konca leta 2016 pet, letos pa sta trenutno dva že zaključena, dva pa še odprta, kar kaže na dobrodošel trend ponovnega večjega števila javnih natečajev v letu 2017.
Sprememba določil ZJN glede javnih natečajev je na dolgi rok verjetno eden bolj pomembnih dogodkov za razvoj arhitekturne stroke v zadnjih letih. Pomembno je poudariti, da je sprememba neposredna posledica sodelovanja skupin in posameznikov v okviru Mreže za prostor, konkretno društva Maja Farol in PIC. Od vseh vabljenih v postopek priprave zakonodaje s strani MOP (poleg Mreže za prostor sta bili povabljeni še IZS in ZAPS) je bilo namreč le v okviru Mreže za prostor možno v izjemno kratkem času, ki je bil na voljo, načelne strokovne predloge društva Maja Farol v sodelovanju s PIC ustrezno pravno formulirati, kar je omogočilo dejanski vpliv na vsebino sprejetega ZJN-3.
