Države so se na zasedanju strinjale, da mora EU še naprej voditi aktivno in ambiciozno politiko, ki spodbuja krožno gospodarstvo ter trajnostne vzorce proizvodnje in potrošnje ter aktivne politike proizvodov. Poseben poudarek v razpravi je bil osredotočen na simbiozo med krožnim gospodarstvom in podnebnimi spremembami ter mestom in njihovim razvojnim priložnostim v luči krožnega gospodarstva. Eno izmed področij, ki ga bo potrebno v prihodnosti nasloviti je tudi zapiranje zanke v tekstilni industriji. Področje tekstilne industrije predstavlja velik potencial tako na EU kot globalni ravni za uveljavitev in promocijo trajnostnih vzorcev potrošnje. Prav tako bo v povezavi s tekstilno industrijo potrebno nasloviti tudi vprašanje kemikalij ter drugih snovi, ki negativno vplivajo na okolje ter zdravje ljudi. Države so se zato strinjale, da je skupna strategija za tekstil na EU ravni dobrodošla. Namen sestanka podobno mislečih držav je bil tudi priprava skupnih predlogov ter pobud prihodnji sestavi Evropske komisije za področje krožnega gospodarstva. Finska, ki bo prevzela predsedovanje Svetu EU v drugi polovici letošnjega leta, bo uvrstila krožno gospodarstvo med osrednje prioritete njenega predsedovanja.
Minister Leben je na sestanku poudaril pomen krožnega gospodarstva pri preoblikovanju Evropske unije v konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050. Dolgoročna podnebna vizija 2050, ki jo je Evropska komisija predstavila novembra 2018, mora temeljiti na krožnem gospodarstvu, če želimo dosegati podnebne cilje ter z viri učinkovito Evropo. Paket EU za krožno gospodarstvo z akcijskim načrtom predstavlja dobro osnovo, bo pa potrebno še več medsektorskega povezovanja, saj se bo treba z izzivi snovne učinkovitosti, rabe energije in goriv, zmanjševanja ogljičnega in okoljskega odtisa ter ravnanja z odpadki soočiti usklajeno. Minister je na zasedanju poudaril, da je slovenski kažipot za krožno gospodarstvo dobra osnova za nadaljnje delo, ki pa ga bo treba podkrepiti s praktičnimi primeri in rešitvami za podjetja. EU mora nadaljevati z začrtano potjo, pri čemer bo tudi Slovenija na regionalni ravni usmerjala proces aktivne podpore in promocije krožnemu gospodarstvu. Slovenija si želi biti v svojih ciljih ambiciozna, saj minister Leben meni, da bodo sicer potrebne spremembe prepočasne, da bi lahko brez velikih stroškov in naporov ohranili dobro stanje okolja.
Via:: MOP PR
