Mreža za prostor
✕
  • Predstavitev
  • Delovne skupine
    • Izobraževanje o urejanju prostora
    • Mobilnost v mestih
    • Stanovanjska politika
    • Urbana prenova
    • Urbano vrtičkarstvo
    • Začasna raba prostora
    • Zagovorništvo
  • Gradiva
    • Članki
    • Dogodki
    • Javne objave
    • Sporočila članov
    • Publikacije
  • Kontakt
  • EN

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

20. november, 2017AdministratorDogodkiNo comments

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Via:: IPoP Dogodki

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Iskalnik objav

Najnovejši prispevki

  • 20. redna seja Vlade RS
  • Minister Leben: Ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti na pregradi Vonarje bodo dokončani do letošnje jeseni
  • Ogled Vonarskega jezera
  • Odločitev vlade z današnje seje vladnega odbora
  • Aktivno v šolo vabi na usposabljanje

Arhiv

Koledar objav

februar 2019
P T S Č P S N
« Jan    
 123
45678910
11121314151617
18192021222324
25262728  

Oznake

2020 2030 antenski stolp arhitektura bazne postaje celovita urbana prenova civilna družba degradirane stavbe energetske izkaznice GSM infrastruktura IPoP javna last javne funkcije javne politike javne storitve javni interes javni natečaj lokalna pisarna ministrstvo za okolje in prostor mreža za prostor nepremičnine nepremičninski oglasi nevladna organizacija nevladne organizacije NVO obnova obveščanje javnosti občinski svet prenos presoja ustavnosti priporočila promet prostorsko načrtovanje PURES resolucija o nacionalnem programu skupnostne prakse splošni akt stavbna zemljišča urbano območje ustavno sodišče volk vzpodbujanje začasna raba železniško omrežje

Mreža za prostor

povezuje strokovne nevladne organizacije na področju urejanja prostora in lokalne pobude, organizirane skupine prebivalcev, ki si prizadevajo za višjo kakovost svojega bivalnega okolja. Mrežno povezovanje nevladnih organizacij na področju urejanja prostora ter njihovo navzkrižno povezovanje z nevladnimi organizacijami na komplementarnih vsebinskih področjih je ključno za doseganje kritične mase, potrebne za okrepitev civilnega dialoga in večje učinke v procesih odločanja na državni in lokalni ravni.

Kontakt

Info točka Ljubljana in koordinator Mreže
IPoP, ipop@ipop.si

Info točka Celje
METRO SR, mojca@metro-sr.org

Info točka Maribor
Mariborska kolesarska mreža, info@mobilnost.si

Info točka Novo mesto
Zavod Zora, Župančičevo sprehajališče, 'Pumpnca', info@sktovarna.si

Pravno svetovanje s področja urejanja prostora
PIC, pic@pic.si

Komentirajte ali vprašajte!

Oznake

2020 2030 antenski stolp arhitektura bazne postaje celovita urbana prenova civilna družba degradirane stavbe energetske izkaznice GSM infrastruktura IPoP javna last javne funkcije javne politike javne storitve javni interes javni natečaj lokalna pisarna ministrstvo za okolje in prostor mreža za prostor nepremičnine nepremičninski oglasi nevladna organizacija nevladne organizacije NVO obnova obveščanje javnosti občinski svet prenos presoja ustavnosti priporočila promet prostorsko načrtovanje PURES resolucija o nacionalnem programu skupnostne prakse splošni akt stavbna zemljišča urbano območje ustavno sodišče volk vzpodbujanje začasna raba železniško omrežje

Mrežo za prostor podpirajo


2018 Mreža za prostor | Zasebnost