Mreža za prostor
✕
  • O nas
  • Področja delovanja
    • Mobilnost v mestih
    • Stanovanjska politika
    • Urbana prenova
    • Urbano vrtičkarstvo
    • Začasna raba prostora
    • Zagovorništvo
  • Gradiva
    • Članki
    • Publikacije
    • Novice
  • Kontakt
  • EN

Zakonodajni pobudi Mreže za prostor

13. september, 2013AdministratorNovice2 comments

Mreža za prostor je v letu 2012 vložila dve zakonodajni pobudi na področju prostorskega načrtovanja – ena za boljše vključevanje javnosti v postopke sprejemanja občinskih prostorskih načrtov (OPN), druga pa za ureditev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju urejanja prostora. Omenjeni pobudi sta bili podprti z javno razpravo in s preučitvijo stanja v Sloveniji, vendar na njih s strani Ministrstva za infrastrukturo in prostor zaenkrat ni bilo uradnega odziva.

 Prva zakonodajna pobuda z dne 31.5.2012 je namenjena boljšemu vključevanju javnosti, saj je odsotnost učinkovitega in zgodnjega sodelovanja javnosti v postopkih sprejemanja OPN pereč in aktualen problem v Sloveniji. Sedanji postopek sprejemanja OPN, kot ga predvideva Zakon o prostorskem načrtovanju, namreč ne spoštuje načel in standardov Aarhuške konvencije. Aarhuška konvencija (Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah) predvideva zgodnje in sprotno obveščanje javnosti, zgodnjo in polno participacijo javnosti v vseh fazah postopka, ter vzpostavitev ustreznih možnosti dostopa do pravnega varstva zoper sprejete prostorske akte. V tej smeri je Mreža za prostor podala zakonodajno pobudo za spremembe in dopolnitve Zakona o prostorskem načrtovanju, ki vključuje zgodnejše obveščanje javnosti z objavo sklepa o začetku načrtovanja, pripravo procesnega načrta sodelovanja z javnostjo, omogoča vsebinsko sodelovanje javnosti tudi v zgodnji fazi postopka ter podaljšuje roke za javno razgrnitev in razpravo. Po predlogu Mreže za prostor bi komentarji skupin posameznikov (civilnih iniciativ ali lokalnih pobud), ki na področju urejanja prostora predstavljajo artikuliran glas javnosti, morali imeti večji pomen kot mnenja posameznikov, zaradi česar bi morali biti takšni predlogi in pripombe v postopku obravnavani resneje in bolj poglobljeno. Za usmerjanje družbe po poti trajnostnega razvoja je nujno potrebno delovanje demokratičnega sistema s poudarjeno vlogo aktivne participacije državljanov.Participacija namreč vodi k boljšim družbenim izbiram.

 Druga zakonodajna pobuda je namenjena ureditvi statusa nevladne organizacije, ki deluje na področju urejanja prostora v javnem interesu. Pobuda je bila podana 21.9.2012 iz razloga slabih možnosti vključevanja strokovne javnosti v postopke priprave OPN. Večkrat spregledano dejstvo je, da je prostorsko načrtovanje prva in najbolj pomembna faza, na podlagi katere nastanejo vplivi na okolje. Status delovanja NVO v javnem interesu je v Sloveniji trenutno možno pridobiti na področju varstva okolja po Zakonu o varstvu okolja (ZVO-1),  po Zakonu o ohranjanju narave, ter po Zakonu o društvih. Te statuse lahko NVO s področja urejanja prostora sicer pridobijo že sedaj (v praksi se to še ni zgodilo), vendar pri tem ne gre za sistemsko rešitev, ki bi NVO s statusom delovanja v javnem interesu na področju urejanja prostora prinašala posebne pravice z njihovega področja delovanja. Mreža za prostor si namreč prizadeva, da bi omenjeni status prinašal NVO poseben položaj – to je pravico do kvalificirane obravnave v primeru sodelovanja v konkretnem postopku sprejemanja OPN in pravico dostopa do pravnih sredstev brez izkazovanja pravnega interesa. Dostop do pravnih sredstev je namreč izredno zamejen zaradi ozke razlage Ustavnega sodišča RS o tem, kdo ima izkazan pravni interes za vložitev pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti OPN. Ob predpostavki izčrpanosti vseh obstoječih pravnih sredstev zoper konkretne pravne akte, povezane s prostorskim načrtovanjem, je namreč v praksi pravno varstvo za strokovne NVO povsem zamejeno. 

Teja Baloh, PIC

2 comments. Leave new

Sodelovanje javnosti v urejanju prostora se splača! « Inštitut za politike prostora
6. april, 2014 23:47

[…] tem, da je Mreža za prostor že v letu 2012, v duhu prizadevanj za izboljšanje razmer, oblikovala dve zakonodajni pobudi, za spremembo postopka sodelovanje javnosti v pripravo prostorskih aktov na občinski ravni in za […]

Sodelovanje javnosti v urejanju prostora se splača! | Mreža za prostor
7. april, 2014 2:08

[…] tem, da je Mreža za prostor že v letu 2012, v duhu prizadevanj za izboljšanje razmer, oblikovala dve zakonodajni pobudi, za spremembo postopka sodelovanje javnosti v pripravo prostorskih aktov na občinski ravni in za […]

Mreža za prostor

Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.

Kontakt

Občasno pošiljamo novice o naših aktivnostih na področju urejanja prostora. Če te zanima, nas lahko spremljaš tako, da se prijaviš na naš novičnik.

Mrežo za prostor so podprli


2018 Mreža za prostor | Zasebnost