Na omizju na temo zdravja in biotske raznovrstnosti je državni sekretar v nagovoru posebej izpostavil pomen proaktivnega pristopa pri zagotavljanju ekosistemskih storitev, kot sta na primer kakovostna pitna voda in učinkovito opraševanje za pridelavo hrane. Dobro ohranjeni ekosistemi z opraševalci v dobrem stanju so namreč temelj zdravja in splošne blaginje družbe, tako za sedanje kot prihodnje generacije. V svojem nagovoru je v imenu Slovenije kot ene od ustanovnih članic Koalicije za opraševalce pozval predstavnike držav pogodbenic k pridružitvi h koaliciji.
Ob zasedanju se je državni sekretar udeležil tudi srečanja ob podpisu novih držav članic Koalicije za opraševalce. Deklaracijo o varstvu in promociji opraševalcev so podpisale Estonija, Norveška in Evropska unija, ki jo je zastopal evropski komisar za okolje Karmenu Vella. Komisar je v svojem nagovoru posebej omenil Slovenijo kot pobudnico razglasitve svetovnega dneva čebel, v okviru katerega se promovira tudi pomen in varstvo divjih opraševalcev. Slovenija si bo prizadevala za nadaljnjo okrepitev aktivnosti za izboljšanje stanja divjih opraševalcev tako na nacionalni ravni kot na mednarodni ravni.
V okviru srečanja na visoki ravni se je državni sekretar sestal tudi z veleposlanico Republike Slovenije Matejo Prevolšek v Egiptu. Z ostalimi visokimi predstavniki pogodbenic Konvencije o biotski raznovrstnosti je v Parku miru posadil oljko.
Po srečanju na visoki ravni bo sledilo zasedanje treh vzporednih konferenc pogodbenic, in sicer: Konvencije o biološki raznovrstnosti, konference pogodbenic Kartagenskega protokola o biološki varnosti in konference pogodbenic Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov, ki bodo potekala od 17. do 29. novembra. Za Slovenijo so posebej pomembne naslednje teme: prehod v krožno gospodarstvo, zagotavljanje ekosistemskih storitev, varstvo opraševalcev, ocena tveganja za okolje za nove tehnike in sintezno biologijo ter vzpostavitev močnejših povezav med Konvencijo o biološki raznovrstnosti in njenimi protokoli s Konvencijo o podnebnih spremembah ter Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah. Slovenija si bo prizadevala tudi za izboljšanje doseganja globalnih ciljev biotske raznovrstnosti do 2020 in oblikovanja ambicioznih ciljev in učinkovitejšega pristopa po letu 2020.
Slovenija je Konvencijo o biološki raznovrstnosti ratificirala leta 1996, Kartagenski protokol o biološki varnosti leta 2002 in je kot podpisnica Nagojskega protokola zavezana k izpolnjevanju obveznosti, ki izhajajo iz pogodb in odločitev, ki se bodo sprejemala na zasedanju.
* * *
Via:: MOP PR
