Mreža za prostor
✕
  • O nas
  • Področja delovanja
    • Mobilnost v mestih
    • Stanovanjska politika
    • Urbana prenova
    • Urbano vrtičkarstvo
    • Začasna raba prostora
    • Zagovorništvo
  • Gradiva
    • Članki
    • Publikacije
    • Novice
  • Kontakt
  • EN

Zbori za prostor: Kako ravnamo z drevjem v mestih?

23. december, 2018AdministratorNovice

Koristi dreves v urbanem okolju so velike, večstranske in niso omejene le na ožjo lokacijo, kjer drevo raste. In tudi niso odvisne od tega, čigavo je drevo. Kako povezati koristi posameznega drevesa s sistemom ravnanja z drevesi v mestih? Zakaj mnoga mesta regulirajo ravnanje z dreves tudi na zasebnih površinah in zakaj je pri nas regulacija ravnanja z drevjem v celoti prepuščena lokalnim skupnostim? O teh in podobnih vprašanjih je tekel pogovor na osmem Zboru za prostor, ki sta ga v Pritličju v Ljubljani organizirala društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora.

Temo zbora je odlično uokvirila novinarka Kristina Božič. Problematiko je ilustrirala z odmevnimi domačimi primeri problematičnega ravnanja z drevjem, izpostavila je vprašanja pravne ureditve, pravic prebivalcev do informiranosti in sodelovanja pri urejanju okolja, ter pomen politične volje za ureditev razmer. Pot k iskanju rešitev je med drugim tlakovala s primeri iz tujine, pri čemer je kot zanimivost predstavila, da imajo stroga pravila o zaščiti in ravnanju z drevesi na zasebnih površinah tudi nekatere ameriške zvezne države in mesta, npr. Austin ali Atlanta.

Skozi razpravo, v kateri je sodelovala večina od skoraj 30 navzočih, je beseda tekla o problemih novih in nadomestnih saditev, o kratkoživosti novo posajenih dreves, o pomenu projektantskih rešitev in varstva doraslega drevja, o vlogi informiranja prebivalcev o novih posegih in pravici do obveščenosti ter o vlogi izobraževanja o ravnanju z drevjem. O iskanju rešitev za pomanjkljivosti sistema ravnanja z drevesi so z zbranimi razmišljali tudi predstavniki Ministrstva za okolje in prostor. Kot ena od novih pravnih rešitev, ki občinam lahko pomaga zavarovati vsa odrasla drevesa pred nedovoljenim sekanjem, se ponuja odlok o urejanju podobe naselij in krajine, razmislek je tekel tudi o pripravi dodatnih rešitev, ki bi lahko zagotovile višje standarde strokovnega ravnanju z drevjem v vseh občinah.

Drevesa v mestu tekmujejo za prostor z drugimi rabami in zato potrebujejo posebno strokovno nego in skrb. Tudi zato, da oblikujejo kakovost in podobo, uporabnost in identiteto urbanega okolja morajo imeti svojega zastopnika v procesih planiranja, projektiranja, gradnje in vzdrževanja. Brez ustreznega nosilca in organizirane dejavnosti se interes za ohranjanje, nove saditve in vzdrževanje razprši in oslabi in v prostoru zaznamo probleme: sekanje zavarovanih dreves, nestrokovno vzdrževanje, problematične nove saditve.

Kaj so Zbori za prostor?

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov imenovanih Zbori za prostor, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Namen je predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Mreža za prostor

Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.

Kontakt

Občasno pošiljamo novice o naših aktivnostih na področju urejanja prostora. Če te zanima, nas lahko spremljaš tako, da se prijaviš na naš novičnik.

Mrežo za prostor podpira


2018 Mreža za prostor | Zasebnost